Varne zgradbe

Potreba po varnosti je ena od najosnovnejših človeških potreb ⁽⁴²⁾, zgradbe pa obstajajo z namenom, da ljudem zagotavljajo varno zatočišče pred okoljem. Vendar pa okolje postaja vse bolj težavno. Podnebne spremembe povzročajo, da so ekstremni vremenski pojavi vse bolj intenzivni, urbanizacija povečuje posledice požarov v zgradbah, digitalizacija po krepi kibernetske varnostne grožnje. Pri tem pa nove tehnologije, ki prodirajo v zgradbe, prinašajo tudi nova tveganja.

Ekstremni vremenski pojavi postajajo vse intenzivnejši. Na primer, v ZDA je bilo devet od desetih let z največjimi ekstremnimi padavinami v obdobju od leta 1910 do 2024 po letu 1995 ⁽⁴³⁾. Leta 2023 je bilo na svetovni ravni 170 poplav, kar je dvakrat več od povprečja v 90. letih prejšnjega stoletja ⁽⁴⁴⁾. Poleg tega se je močno povečala tudi intenzivnost ciklonov, ki je v ZDA v zadnjih 30 letih opazno narasla ⁽⁴⁵⁾.

Urbanizacija krepi vpliv požarov v zgradbah. S tem, ko se število ljudi, ki živijo in delajo na nekem območju, povečuje, tudi posledice požarov v zgradbah postajajo bolj uničujoče – ta trend je že očiten v ZDA, kjer se je število požarov v nestanovanjskih zgradbah v zadnjem desetletju povečalo za 27 odstotkov, število smrti, povezanih s požari, pa se je povečalo za 83 odstotkov ⁽⁴⁶⁾.

Digitalizacija zgradb povečuje tudi njihovo ranljivost za kibernetske napade. Kaspersky poroča, da se je skoraj 40 odstotkov računalnikov, ki se uporabljajo za upravljanje pametnih sistemov za avtomatizacijo zgradb, že soočilo z zlonamernimi kibernetskimi napadi ⁽⁴⁷⁾. Nazoren primer možne škode, ki jo lahko povzroči na videz nepomembna naprava interneta stvari, je kibernetski vdor v igralnico prek pametnega termometra v akvariju v avli, ki je omogočil dostop do zbirke podatkov o igralcih z visokimi vložki ⁽⁴⁸⁾.

Nove tehnologije prinašajo tudi nova varnostna tveganja. Nova hladilna sredstva z nizkim potencialom globalnega segrevanja, ki se uporabljajo v hladilnih strojih in toplotnih črpalkah, so na primer lahko vnetljiva ali strupena. Litij-ionske baterije, ki se uporabljajo za shranjevanje energije, predstavljajo tveganje za "temperaturni pobeg", proces, ki povzroči pregrevanje baterije, izhajanje strupenih plinov in možnost vžiga. V letu 2023 je Velika Britanija zabeležila 46-odstotno povečanje števila požarov v povezavi z litij-ionskimi baterijami ⁽⁴⁹⁾.

Varnostni vidiki pri načrtovanju in upravljanju bodo postajali vse bolj pomembni zaradi zagotavljanja, da bodo zgradbe še naprej zagotavljale varno okolje za prebivalce.

Proaktivni ukrepi za zaščito zgradb pred ekstremnimi vremenskimi pojavi so bolj stroškovno učinkoviti kot popravila po dogodkih. Na poplavnih območjih se bodo v zgradbah vse več uporabljali vodoodporni materiali, na primer betonski ali plastični zidaki namesto mavčnih plošč ali vezanega lesa. Zgradbe na območjih z močnimi padavinami bodo imele ojačene strehe in žlebove. Na območjih z velikim tveganjem požarov v naravi bodo zgradbe vključevale ognjevarne materiale, polkna in sprinkler sisteme. Zgradbe na območjih, ogroženih zaradi ciklonov, bodo zasnovane tako, da bodo vzdržale močnejše vetrne obremenitve ⁽⁵⁰⁾.

Naraščajoča verjetnost in resnost požarov v zgradbah bo spodbujala višje standarde požarne zaščite. Napredni ognjevarni materiali, na primer intumescentni premaz in kompoziti, bodo izboljšali preprečevanje širjenja požarov. Sistemi za zaznavanje požarov z medsebojno povezanimi senzorji in umetno inteligenco bodo izboljšali nadzor v realnem času in odzivanje. Širjenje požarov in dima po prezračevalnih kanalih bodo vse bolj obvladovale motorizirane lopute, saj mehanske lopute niso več ustrezne. Sistemi za gašenje požarov pa se bodo razvijali s širšo uporabo tehnologije vodne meglice in okolju prijaznih sredstev za gašenje požarov ⁽⁵¹⁾.

Naraščajoče kibernetske varnostne grožnje v povezavi s strožjimi predpisi, kot je na primer evropski akt o kibernetski odpornosti, bodo pospešili uporabo varnih komunikacijskih protokolov in sistemov za avtomatizacijo in krmiljenje zgradb. Protokoli, ki izkoriščajo tehnologije, kot je šifriranje na podlagi TLS in avtentikacija s certifikati, bodo zagotavljali varno komunikacijo med enotami in sistemi, odporno proti nepooblaščenim posegom.

Nenazadnje pa bodo zaradi tveganj, povezanih z novimi gradbenimi tehnologijami, potrebne usmerjene strategije za njihovo zmanjševanje. Prostori z mehansko opremo, ki uporablja hladilna sredstva z nizkim GWP, na primer R-290 (propan) in R-717 (amonijak), bodo zahtevali posebne senzorje za pline. Podobno bodo prostori, v katerih bodo litij-ionske baterije, opremljeni s senzorji za zaznavanje vodika in drugih nevarnih plinov, kot so etilen, propilen, metan in ogljikov monoksid ⁽⁵²⁾.