Zdravi prostori v notranjosti

Posamezniki v razvitih državah preživijo skoraj 90 odstotkov svojega časa v zaprtih zgradbah ⁽⁵³⁾. Z naraščajočimi stopnjami urbanizacije se bo to, da globalna populacija preživlja več časa v zaprtih prostorih, še povečevalo. Od pandemije dalje se je ozaveščenost o higieni in kakovosti zraka v notranjosti (IAQ) povečala, raziskava med 1.120 ameriškimi delavci je na primer pokazala široko razširjeno zaskrbljenost o vplivu slabe kakovosti zraka v notranjosti na zdravje ⁽⁵⁴⁾. Ta trend še pospešujejo zdravstvene prioritete po pandemiji, onesnaženost zraka v mestih in strategije ESG.

Pandemija in prehod na hibridne modele dela so povečali pozornost na higieno in kakovost zraka v notranjosti v pisarniških in bivalnih prostorih. Ključnega pomena je na primer vzdrževanje ustrezne relativne vlažnosti zraka med 40 in 60 odstotki, saj suha sluznica povečuje tveganje za okužbo, virusi pa na suhih površinah preživijo dlje. Podobno lahko tudi povečano prezračevanje, zmanjšano kroženje notranjega zraka in izboljšano filtriranje zraka za 9–20 odstotkov zmanjšajo bolniške odsotnosti zaradi nalezljivih bolezni ⁽⁵⁵⁾.

S povečevanjem populacij v mestih se povečuje tudi koncentracija onesnaževal zraka v mestih. Danes 99 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v krajih, kjer onesnaženost zraka presega priporočene vrednosti SZO ⁽⁵⁶⁾. Leta 2023 je povprečna koncentracija trdnih delcev PM2,5 v Delhiju za več kot 20-krat presegala priporočeno vrednost SZO ⁽⁵⁷⁾. Tako kratkotrajna kot tudi dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku poslabšata zdravstvene težave, povečata delež bolezni dihal ter srca in ožilja, zvišata stroške zdravstvenega varstva in umrljivost, pri čemer SZO onesnaženost zraka povezuje s 6,7 milijona prezgodnjih smrti na leto ⁽⁵⁶⁾.

Poleg tega vlagatelji in najemniki zdravstvene kazalnike vse bolj vključujejo v svoje strategije ESG. To prispeva k širšim družbenim koristim, hkrati pa prinaša neposredne koristi za vlagatelje in najemnike. Vlagatelji zaznavajo do 7,7-odstotno povečanje najemnin za certificirane zdrave zgradbe ⁽⁵⁸⁾, najemniki pa imajo koristi od 8-odstotnega izboljšanja uspešnosti zaposlenih zaradi boljše kakovosti zraka v notranjosti ⁽⁵⁹⁾.

Z naraščanjem povpraševanja po zdravih notranjih prostorih bo pri novih zgradbah vse bolj v ospredju dobro počutje prebivalcev, obstoječe zgradbe pa bodo naknadno opremljene tako, da bodo izpolnjevale te standarde. Funkcije, kot je na primer toplotno udobje, zdrava kakovost zraka v notranjosti, zvočno udobje in optimalna osvetlitev, bodo vse bolj pomembne. Senzorji visoke kakovosti za merjenje in nadzor teh parametrov bodo postali vseprisotni.

Toplotno udobje je ključni razlog za to, da imamo zgradbe. Igra ključno vlogo pri načinu, kako doživljamo prostore, v katerih živimo in delamo. K toplotnemu udobju prebivalca prispeva šest glavnih spremenljivk: temperatura, merjena s suhim termometrom, sevalna temperatura, relativna vlažnost, hitrost zraka, hitrost presnove in oblačila ⁽⁶⁰⁾. Prve štiri spremenljivke lahko krmilijo sistemi HVAC, ki prebivalcem zagotavljajo zdravo in udobno okolje. Vendar pa dandanes številne zgradbe teh štirih spremenljivk še ne krmilijo pravilno.

Dobra kakovost zraka v notranjosti podpira zdravje, dobro počutje in produktivnost. Nanjo vpliva dihanje prebivalcev (CO₂, patogeni), onesnaževala v zunanjem zraku (trdni delci, škodljivi plini), notranje emisije (hlapne organske spojine) in temeljne emisije (radon). Učinkovito prezračevanje in napredna filtracija sta ključna, vendar se številne zgradbe še vedno zanašajo na ročno odpiranje oken, kar je neučinkovito za kakovost zraka in rabo energije.

Zvočno udobje je ključni dejavnik pri ustvarjanju produktivnega in zadovoljivega okolja v zgradbah, saj neželen notranji in zunanji hrup lahko moti delo in sproščanje. Zunanji hrup je povezan z zdravstvenimi tveganji, kot so visok krvni tlak, kap in sladkorna bolezen, hkrati pa povečuje tudi razdražljivost ⁽⁶¹⁾. V notranjosti lahko hrup, ga povzročajo elektronika, sistemi za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo ter prebivalci, zmanjša osredotočenost in produktivnost ⁽⁶¹⁾. S temi izzivi se je mogoče soočiti z zmanjševanjem zunanjega hrupa, upravljanjem notranjih virov zvoka in uporabo materialov, ki absorbirajo zvok, kar izboljša zvočno udobje.

Optimalna osvetlitev zagotavlja vizualno udobje in zmanjšuje težave, kot so obremenitev oči, glavoboli in izgube produktivnosti. Poleg vizualnih koristi ima svetloba tudi občuten fiziološki vpliv, saj uravnava cirkadiani ritem, ki uravnava budnost, prebavo in spanje. Neustrezna osvetlitev lahko ta ritem zmoti, kar povzroči motnje spanja in večje tveganje za stanja, kot so debelost, sladkorna bolezen ter bolezni srca in ožilja. Za reševanje teh težav bo v zgradbah vse pogostejše uvajanje cirkadiane osvetlitve, nadzora bleščanja, samodejnega senčenja, zatemnjevanja in optimizacije dnevne svetlobe ⁽⁶¹⁾.

Dobro počutje prebivalcev lahko vključuje še druge elemente poleg teh okoljskih dejavnikov, na primer prečiščevanje pitne vode, promocijo zdravih prehranjevalnih navad, spodbujanje fizične aktivnosti in podpiranje umskega in čustvenega zdravja z zasnovo zgradb. Številni od teh vidikov so obravnavani v današnjih sistemih certificiranja zdravih zgradb, kot je WELL.

Tudi predpisi vse bolj vključujejo zahteve za zdravo okolje v notranjih prostorih. Revidirana Direktiva EU o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) na primer zahteva, da nove nestanovanjske zgradbe z ničelnimi emisijami in tiste zgradbe, v katerih se izvajajo večje prenove, kjer je to mogoče, vključujejo merilne in krmilne sisteme za nadzor in regulacijo kakovosti zraka v notranjosti ⁽²⁸⁾.