Mešana raba in prilagodljivi prostori

Pandemija je hitro spremenila način našega življenja, dela in medsebojnih stikov. S prilagajanjem ljudi novemu načinu življenja so se pisarne izpraznile, nakupovalna središča so postala zapuščena, domovi pa so se spremenili v delovna mesta.

Konec leta 2024 je znašal delež nezasedenih pisarn v ZDA 20,1 odstotka. To je največ v 30 letih, praznih pa je več kot 84 milijonov kvadratnih metrov [900 milijonov kvadratnih čevljev] pisarniških prostorov – dovolj, da bi 300-krat napolnili newyorški One World Trade Center ⁽⁶³⁾. Dolgoročno družba McKinsey & Company ocenjuje, da se bo povpraševanje po pisarniških prostorih do leta 2030 zmanjšalo za 13 odstotkov v primerjavi s standardi pred pandemijo ⁽⁶⁴⁾. Podobno se tudi maloprodajni prostori soočajo s trajnimi izzivi zaradi rasti e-prodaje, po napovedih bo povpraševanje do leta 2030 za 9 odstotkov nižje kot pred pandemijo ⁽⁶⁴⁾. Nasprotno pa se pričakuje porast povpraševanja po stanovanjskem prostoru, ne zaradi vračanja v mestna jedra, temveč zaradi rasti prebivalstva, ki bo ustrezala trendom pred pandemijo.

Ta razkorak poudarja potrebo po večji prilagodljivosti prostorov, kjer prostorov ne vidimo več kot nekaj stalnega in trajnega, temveč kot nekaj dinamičnega.

Sposobnost zgradbe, da se prilagaja spremembam, postaja ključni dejavnik njene dolge življenjske dobe, ekonomske uspešnosti in ogljičnega odtisa. Zato bo še naprej naraščalo povpraševanje po zgradbah z mešano rabo in prilagodljivih zgradbah.

Zgradbe z mešano rabo v eni sami konstrukciji vključujejo več funkcij, na primer stanovanjsko, poslovno, pisarniško in gostinsko, s čimer se poveča učinkovitost prostora in prilagodljivost. Povezovanje različnih načinov uporabe v eni sami konstrukciji za njene prebivalce ponuja neprimerljive koristi: povečan promet za poslovne najemnike in izboljšano udobje za stanovanjske najemnike. Zgradbe z mešano rabo pa tudi svojim lastnikom ponujajo prednosti. To vključuje višje najemnine, saj so lahko cene najema pisarniških prostorov v okoljih z mešano rabo do 33 odstotkov višje, in večjo prilagodljivost pri spreminjanju namembnosti prostorov ⁽⁶⁵⁾. Ta prehod na zgradbe z mešano rabo se že odvija. V ZDA je bilo januarja 2022 na primer skoraj 200 nakupovalnih središč, ki so načrtovala vključitev stanovanjskih enot tako, da bodo prazne trgovine spremenili v bivalne prostore ⁽⁶⁶⁾.

Ta koncept prilagodljivosti zajema tudi širše arhitekturne aplikacije in prilagodljive zgradbe. Prilagodljive zgradbe vključujejo tlorise, ki jih je mogoče spreminjati s premičnimi stenami, kar omogoča, da zgradbe zlahka spreminjajo namembnost. Spremenljivi tlorisi pa prispevajo tudi k zmanjšanju vključenih emisij, saj se življenjska doba zgradb ali njihovih delov tako podaljša. Za podporo takšne fleksibilnosti pa je potrebna tudi ustrezna infrastruktura, na primer modularne kabelske napeljave, vodovodne napeljave in odtoki ter sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, ki se lahko brez obsežne prenove prilagajajo različnim konfiguracijam ali obremenitvam. V Zürichu je študija primera pokazala, da vključitev premičnih sten in neodvisnih tehničnih sistemov v pisarniški zgradbi lahko sprosti skoraj 550 milijonov ameriških dolarjev vrednosti s predelavo praznih prostorov v enote za skupno delo ali bivanje, s čimer se je tveganje nezasedenosti zmanjšalo za več kot 70 odstotkov ⁽⁶⁷⁾. Podobno zdaj inovativni sistemi dvigal omogočajo, da ena sama skupina dvigal služi več aplikacijam, kot so stanovanjske, pisarniške ali gostinske, kar olajša prilagajanje spreminjajočim se aplikacijam ali skupinam potnikov ⁽⁶⁸⁾. Vendar pa te prožne zasnove predstavljajo tudi izzive. Bolj zapleteno ožičenje, vodovodni in odtočni sistemi ter sistemi HVAC pogosto predstavljajo večji začetni strošek, če niso pravilno izvedeni, pa tudi višjo porabo energije v primerjavi z zasnovami po meri. Uravnovešanje prilagodljivosti s stroškovno učinkovitostjo in trajnostnostjo je ključno za doseganje najvišje možne dolgoročne vrednosti fleksibilnih prostorov.