Integrirano načrtovanje, montaža in zagon

Med letoma 2000 in 2022 je globalna delovna produktivnost v gradbeni panogi rasla za manj kot 0,5 odstotka letno, s čimer je občutno zaostajala za 2-odstotnim povečanjem produktivnosti v širšem gospodarstvu ⁽⁷²⁾. Nekateri od razlogov, ki ovirajo napredek, so stalna neučinkovitost v metodologijah upravljanja projektov in premajhna uporaba digitalnih orodij pri načrtovanju in spremljanju napredka.

Tradicionalne metodologije za upravljanje gradbenih projektov pogosto spregledajo zapletene medsebojne povezave med področji. Za vsakega udeleženca se pričakuje, da se bo osredotočil samo na svoje specializirane naloge in zasledoval svoje pogodbeno določene cilje. Ta izolirani pristop vodi do velike razdrobljenosti in preusmerjanja interesov ne le med področji, temveč tudi med fazami načrtovanja, izvajanja in upravljanja projekta.

Trenutni procesi načrtovanja odražajo to razdrobljenost. Sestavlja jih več nepovezanih dejavnosti, vključno z arhitekturnim načrtovanjem, gradbenim inženiringom ter mehanskim in električnim načrtovanjem. Te dejavnosti lahko potekajo zaporedno ali vzporedno, vendar so še vedno nepovezane in izmenjava podatkov med njimi je omejena. Ta prekinitev v izmenjavi podatkov podaljša projektne časovnice in pogosto povzroči neskladja pri načrtovanju, denimo, da kanali za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo niso usklajeni z vodovodnimi ali odtočnimi cevmi ali drugimi sistemi v zgradbi. Takšna neskladja so pogosto ugotovljena šele v fazi izvedbe, kar zahteva drage prilagoditve na kraju samem. Poleg tega se zagon enot za avtomatizacijo zgradb večinoma še vedno izvaja ročno, zato v procesu obstaja možnost napak, enote pa ne delujejo optimalno. Vzdrževalni posegi v teku življenjske dobe zgradbe, ki znaša več kot 20 let, pa pogosto še dodatno zmanjšajo učinkovitost.

Poleg tega zastarele metode za spremljanje napredka in nadzor kakovosti ovirajo vpoglede v realnem času, vodje projektov pa posledično težko proaktivno prepoznajo in odpravijo ozka grla.

Vsi ti izzivi pogosto povzročajo nedoslednosti in napake pri izvajanju projektov, kar povzroča drago dodelavo in zamude. To jasno kaže, da je nujno potreben bolj celovit, digitaliziran pristop k načrtovanju in izvajanju projektov.

Bolj celovit in digitalen pristop k načrtovanju, montaži in zagonu lahko pomaga reševati prej omenjene izzive. To vključuje sprejemanje novih pristopov k upravljanju projektov, ki izkoriščajo digitalna orodja za načrtovanje, in uporabo digitalnih platform za upravljanje delovnih potekov.

Novi, bolj sodelovalni pristopi pri upravljanju projektov, na primer integrirana izvedba projektov (IPD), bodo pomagali usklajevati interese vseh strank v gradbenem projektu. IPD je pristop, pri katerem so vsi pomembni udeleženci vključeni že od samega začetka projekta, tako da dodajajo svoje strokovno znanje in so udeleženi tako pri koristih kot tudi pri tveganjih. Takšen pristop zmanjšuje izolirano razmišljanje, zmanjšuje neskladja pri načrtovanju, preprečuje izgube materiala in dodelave ter na koncu vodi do hitrejšega zaključka projekta in nižjih stroškov ⁽⁷³⁾.

Digitalna orodja za načrtovanje, na primer informacijsko modeliranje zgradb (BIM) ali generativno načrtovanje, podpirajo skupne pristope k upravljanju projektov in bodo vedno pogosteje v uporabi. Orodja BIM omogočajo digitalno 3-dimenzionalno predstavitev fizičnih in funkcionalnih lastnosti projekta, kar zagotavlja točne in posodobljene informacije ter služi kot zanesljiva podlaga za odločanje v celotnem življenjskem ciklu projekta. Orodja BIM, izboljšana z umetno inteligenco, lahko tudi samodejno prepoznajo morebitne težave, preden se pojavijo, ali povečajo učinkovitost načrtovanja in nabor razpoložljivih različic s pomočjo algoritemskega in samodejnega načrtovanja. Študije kažejo, da 75 odstotkov tistih, ki uporabljajo BIM, poroča o pozitivni donosnosti investicije. Orodja BIM poleg načrtovanja omogočajo tudi modeliranje časovnih razporedov izvedbe (BIM 4D) in stroškov (BIM 5D), kar pomaga zagotoviti, da so projekti izvedeni pravočasno in v okviru finančnega načrta ⁽⁷⁴⁾. Uporaba orodij BIM utira pot tudi za digitalne dvojčke in predstavlja temelj za izboljšanje operativne učinkovitosti v fazah namestitve in zagona ⁽⁷⁵⁾. Podatke, potrebne za zagon določene enote, je mogoče prenesti z dvojčka v oblaku pred dostavo, kar omogoča, da so enote dostavljene že konfigurirane in pripravljene na montažo na delovišču. S tem se skrajšajo namestitveni časi na kraju samem, zmanjšajo se napake in zagotovi se brezhibna integracija med sistemi.

Nenazadnje bodo digitalna orodja za upravljanje delovnih potekov izboljšala rokovanje z materiali in spremljanje napredka. Ta orodja omogočajo optimizacijo tokov materialov in zagotavljajo nadzor gradbenih aktivnosti v realnem času. Ob okrepitvi s tehnologijami, kot so pregledi s pomočjo dronov, bodo ta orodja omogočala natančnejše spremljanje napredka in prepoznavanje možnih zamud ter izboljšala preglednost in odgovornost, s čimer bodo projektnim ekipam omogočala hitro prilagajanje spremembam okoliščin.