Povezane zgradbe

Danes je v zgradbah nameščenih približno 2 milijardi enot, ki omogočajo internet stvari (IoT), to število pa naj bi se v prihodnje povečevalo za 13,7 odstotka na leto ⁽⁶⁹⁾. Enote interneta stvari v zgradbah so omrežja med seboj povezanih senzorjev, sistemov in opreme, ki zbirajo in izmenjujejo podatke z namenom optimizacije delovanja, izboljšanja energetske učinkovitosti in povečanja udobja prebivalcev ter varnosti. Primeri vključujejo povezane varnostne sisteme in sisteme za nadzor dostopa, sisteme HVAC in sisteme upravljanja energije, sisteme upravljanja delovnih mest, pametne sisteme osvetlitve, tekoče stopnice in dvigala, parkirne sisteme, protipožarne in varnostne sisteme ter nadzor kakovosti okolja v notranjosti. Ena sama stavba, v kateri je nameščenih več deset tisoč enot interneta stvari, je eden najbolj zapletenih nadzorovanih sistemov na svetu – celo bolj zapleten od samovozečih vozil ali industrijskih robotov.

Integracija enot interneta stvari v zgradbah ponuja velike priložnosti, vendar trenutno več težav omejuje njihov polni potencial. Ena glavnih ovir je interoperabilnost, saj številne enote interneta stvari uporabljajo lastniške protokole, kar otežuje integracijo sistemov v različnih vertikalah avtomatizacije zgradb in onemogoča nemoteno delovanje. Druga pomembna ovira je razširljivost, saj je upravljanje rastočih omrežij interneta stvari vse bolj zapleteno brez enot interneta stvari, ki lahko samodejno prepoznavajo in se usklajujejo z drugimi enotami interneta stvari. Poleg tega je ključna tudi nadgradljivost, saj vdelana programska oprema enot interneta stvari zaradi tehnološkega napredka pogosto precej hitreje zastara kot strojna oprema, zato so za zagotavljanje učinkovitega in varnega delovanja potrebne pogoste posodobitve.

Brezhibno povezovanje med področji avtomatizacije zgradb ne bo odprlo le novih možnosti za učinkovitejše upravljanje energije in nadaljnje znižanje stroškov, temveč bo prineslo tudi nove načine uporabe, ki bodo omogočili korenito spremembo uporabniške izkušnje. Sistemi HVAC lahko na primer dinamično prilagajajo temperature in prezračevanje v pisarnah in konferenčnih prostorih na podlagi pričakovane zasedenosti, napovedanega vremena in individualnih želja. Sistemi pametne osvetlitve lahko svetlost prilagajajo sončni svetlobi in s tem posnemajo naravne spremembe dnevne svetlobe, kar podpira cirkadiane ritme. Poleg tega lahko inteligentna infrastruktura omogoča interakcije na podlagi lokacije, prilagojeno označevanje dogodkov in obiskovalcev, razpoložljivost delovnih prostorov in sejnih sob v realnem času ter samodejno sprostitev nezasedenih rezerviranih prostorov ⁽⁷⁰⁾. Ta napredek je mogoče doseči s premagovanjem trenutnih ovir interoperabilnosti, razširljivosti, nadgradljivosti in preobremenjenosti s podatki.

Izzive interoperabilnosti lahko rešujemo z uporabo komunikacijskih protokolov na podlagi IP, kar omogoča nemoteno komunikacijo med enotami interneta stvari različnih proizvajalcev. Enotna infrastruktura na osnovi protokola IP poenostavlja upravljanje omrežja, zmanjšuje stroške, povezane z lastniškimi rešitvami, in omogoča različnim sistemom v zgradbi izmenjavo podatkov prek enotne hrbtenice IP ⁽⁷¹⁾. Vendar pa bo ta prehod zahteval večje sodelovanje ekip za upravljanje informacijske tehnologije pri zasnovi, zagonu in sprejemanju odločitev sistemov za avtomatizacijo zgradb.

Za premagovanje izzivov razširljivosti bo treba sprejeti semantične domenske modele, ki opredeljujejo odnose med komponentami, sistemi in podatkovnimi tokovi na področju avtomatizacije zgradb. Ti modeli zagotavljajo kontekst podatkov in omogočajo zapletenim sistemom, da se konfigurirajo sami.

Za reševanje varnostnih vprašanj pa bo bistvena tudi avtomatizirana nadgradnja enot interneta stvari, saj je ročno vnašanje popravkov za več tisoč enot v zgradbi nepraktično. Varne posodobitve prek omrežja pa bodo odvisne od reševanja izzivov interoperabilnosti kot predpogoja.