Poročanje o trajnosti pomeni razkrivanje tega, kako podjetje integrira dejavnike okolja, družbe in upravljanja (ESG) in kaj stori za njihovo izboljšanje. Na svetovni ravni je skoraj 20 organizacij, ki si prizadevajo za različne cilje, vključenih v določanje standardov trajnostnega poročanja, vključno z neprofitnimi organizacijami, poslovnimi konzorciji in programi Združenih narodov (29).
Zaradi te heterogenosti je usklajevanje standardov poročanja velik izziv. Podjetja, ki spadajo v obseg Direktive EU o poročanju podjetij o trajnostnosti (CSRD), morajo na primer poročati v skladu z Evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS), ki se razlikujejo od najširše uporabljenih standardov, ki jih je izdala Pobuda za globalno poročanje (GRI). Ob tem pa morajo podjetja zagotavljati skladnost tudi z Uredbo EU o taksonomiji, ki poudarja okoljsko vzdržne poslovne dejavnosti, in Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), ki se osredotoča na človekove pravice in skrbni pregled glede okolja (30).
Čeprav je zagotavljanje skladnosti z različnimi zahtevami glede ESG lahko zapleteno in drago, celovito poročanje o ESG ponuja prednosti, ki presegajo zgolj skladnost s predpisi. Izboljšana preglednost glede ESG pogosto motivira ukrepe s tem, da podjetjem omogoči, da prepoznajo pomanjkljivosti, znižajo stroške in dosežejo občutne finančne koristi. Raziskava družbe McKinsey & Company je pokazala, da učinkovito izvajanje ESG lahko za do 60 odstotkov poveča dobiček iz poslovanja z zmanjšano porabo energije ali vode (31).
Tudi vlagatelji v ZDA in Evropi vse bolj dajejo prednost dejavnikom ESG kot strategiji za zmanjševanje tveganja in nestanovitnosti portfelja (32). Okoljski kazalniki pogosto vzbujajo veliko pozornost, še zlasti prostovoljne zaveze v okviru pobude Science Based Target (SBTi), h kateri so pristopila številna vodilna podjetja. Vendar pa so enako pomembni tudi družbeni dejavniki, na primer kakovost zraka v notranjosti, toplotno udobje, osvetlitev in raven jakosti zvoka. Ti elementi neposredno vplivajo na zdravje in dobro počutje prebivalcev ter zmanjšujejo dolgoročna tveganja, preprečujejo bolezni in povečujejo produktivnost. Glede na to, da 86 odstotkov podjetij s seznama S&P 500 zdaj prostovoljno razkriva podatke glede ESG, je preglednost postala standardno pričakovanje, ki krepi zaupanje med vlagatelji in strankami (33).