Prilagajanje podnebju

V letu 2024 je povprečna globalna temperatura prvič za 1,5  C [2,7 F] presegla predindustrijsko raven, s čimer je to najtoplejše zabeleženo leto in nadaljevanje zaskrbljujočega trenda, po katerem je vseh 24 najtoplejših let nastopilo po letu 2000 ⁽¹⁾. Pričakuje se, da se bo ta vzorec še okrepil, tako da se bo povprečna globalna temperatura do leta 2050 predvidoma zvišala za 2  C [3,6 F] ali več, če se bodo izvajale vse trenutne politike ⁽²⁾. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) vsako zvišanje svetovnih temperatur za 1 °C [1,8 F] povzroči 25-odstotno povečanje števila dni, ko je potrebno hlajenje (cooling degree days – CDD). CDD je merilo, za koliko in kako dolgo zunanja temperatura presega določeno osnovno vrednost, običajno 18 °C [64,4 F], kar pomeni, da bo v prihodnje potrebnega občutno več hlajenja.

Do leta 2050 naj bi se skoraj 1.000 mest soočalo s povprečnimi poletnimi temperaturami 35 °C [95 F] ali več (danes je takšnih mest 354): to pomeni, da bo 1,6 milijarde prebivalcev mest izpostavljenih nevarnosti ekstremne vročine, kar pomeni 800-odstotno povečanje ⁽³⁾. Ta naraščajoča vročina bo povzročila motnje v ekosistemih, povečala breme zdravstvenih sistemov in močno obremenila svetovna gospodarstva. Vročinski stres bo po pričakovanjih do leta 2030 zmanjšal število globalnih delovnih ur za 2,2 odstotka, kar je enakovredno izgubi 80 milijonov delovnih mest s polnim delovnim časom ⁽⁴⁾. Trenutno je število smrtnih žrtev zaradi vročine skoraj pol milijona letno, ta številka pa bo verjetno še narasla zaradi staranja populacije in hitre urbanizacije ⁽⁵⁾. Tako na primer mesta, kot sta Delhi in Karachi, doživljajo povečano pogostost smrtonosnih vročinskih valov, ki zahtevajo na tisoče življenj in nesorazmerno prizadenejo ranljive populacije, vključno s starejšimi ⁽⁶⁾.

V svetu, ki postaja vse bolj vroč, bodo zgradbe igrale odločilno vlogo pri zaščiti javnega zdravja in vzdrževanju produktivnosti. Arhitekturne zasnove, izbira materialov za ovoje zgradb ter uporaba učinkovitih sistemov za hlajenje bodo postali ključni.

Za zmanjšanje segrevanja zaradi sonca bodo prihodnje konstrukcije vključevale na primer pokrite vhode, senčnice, baldahine, žaluzije in rolete. Strateška orientacija zgradb in rešitve z zasaditvami, na primer zelene strehe in žive stene, bodo izboljšale izolacijo in zmanjšale absorpcijo toplote. Ureditev krajine z listnatimi drevesi in urbanimi zasaditvami bo izboljšala pretok zraka, zagotovila sezonsko senco in za več stopinj znižala temperaturo okolja. Vendar pa uravnoteženje estetske privlačnosti z energetsko učinkovitostjo še vedno ostaja izziv. Vizualni vidiki ne smejo več zasenčiti praktičnih lastnosti, kot so elementi za senčenje ⁽⁷⁾.

Tudi materiali za ovoje zgradb bodo igrali vse pomembnejšo vlogo. Materiali z visoko toplotno maso, kot sta kamen in zemlja, ki se pogosto uporabljajo v tradicionalnih zgradbah v Sredozemlju in severni Afriki, naravno uravnavajo temperaturo v prostorih in zmanjšujejo odvisnost od mehanskega hlajenja ⁽⁷⁾. Inovativni materiali, kot so vakuumske izolacijske plošče, silicijev aerogel in napredni premazi z odsevnimi lastnostmi, premikajo meje učinkovitosti. Te tehnologije omogočajo tanjšo izolacijo z učinkovitostjo, ki je do petkrat večja kot pri tradicionalnih materialih.

Kljub verjetni uporabi teh pasivnih ukrepov za hlajenje bo povpraševanje po aktivnih sistemih za hlajenje, ki se lahko prilagajajo ekstremnim vremenskim razmeram, po vsem svetu v prihodnosti poskočilo tako v gospodarstvih v razvoju kot tudi v razvitih gospodarstvih. V gospodarstvih v razvoju bodo naraščajoči dohodki in izboljšan dostop do elektrike pospešili uporabo klimatizacije. V razvitih gospodarstvih, ki so pogosto v zmernejših pasovih, bodo naraščajoče temperature in uporaba toplotnih črpalk, ki lahko pri delovanju v obratni smeri tudi hladijo, povečale potrebo po električni energiji. Tako hlajenje postaja najhitreje naraščajoča poraba energije v zgradbah. Kot napoveduje IEA, se bo globalno povpraševanje po energiji za hlajenje prostorov do leta 2050 več kot potrojilo, poraba električne energije pa bo znašala toliko, kot skupna poraba Kitajske in Indije danes ⁽⁷⁾. Ta skok povpraševanja poudarja nujno potrebo po pametnih strategijah hlajenja, na primer nočno hlajenje zgradb in energetsko učinkovite rešitve za hlajenje.