Z naraščanjem temperatur se bodo zgradbe soočale z vse večjimi pritiski glede izpolnjevanja svojega osnovnega namena: zaščite prebivalcev pred ekstremnimi zunanjimi pogoji. Ta sprememba bo vplivala na konstrukcijo zgradb in njihove okolice, vplivala na izbiro materialov za ovoj zgradb in povečala uporabo sistemov za hlajenje.

Približno ena četrtina globalnih emisij CO2 izvira iz delovanja zgradb. Doseganje ničelnih neto izpustov do leta 2050 zahteva nadaljevanje razogljičenja goriv, ki jih uporabljajo zgradbe, in zmanjšanje energetske intenzivnosti z optimiziranjem ustvarjanja, rekuperacije, shranjevanja in porabe toplotne energije.

Skoraj 10 odstotkov globalnih emisij CO2 izvira iz gradnje, vzdrževanja, prenove in rušenja zgradb. Doseganje ničelnih neto izpustov zahteva ne samo zmanjšanje emisij iz delovanja, temveč tudi vključenih emisij z uporabo manj novih ali vnovično uporabo obstoječih materialov, prehodom na materiale na biološki osnovi in izboljševanjem konvencionalnih gradbenih materialov.

Vlade prehajajo od prostovoljnih zavez v okviru Pariškega sporazuma k zavezujočim energetskim kodeksom, ki se nanašajo na emisije CO2 iz zgradb. Gradbeni kodeksi za zmanjšanje operativnih emisij se bodo globalno zaostrili, razširili pa se bodo tudi predpisi glede vključenega ogljika, ki bodo zahtevali pregledne podatke o življenjskem ciklu za gradbene materiale.

Zapleteno področje poročanja o trajnosti predstavlja izziv za usklajevanje, vendar poročanje o ESG povečuje učinkovitost, zmanjšuje tveganja ter izpolnjuje vse večja pričakovanja vlagateljev in strank. Zanesljivo združevanje podrobnih podatkov bo ključnega pomena za skladnost poročanja in optimizacijo virov.

Gradbeništvo se sooča z znatnim pomanjkanjem kvalificirane delovne sile, ki se še povečuje zaradi upokojevanja delovne sile – težava, ki je še bolj akutna v sektorju ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije. Za reševanje tega problema bo gradbeništvo vlagalo v svojo podobo, povečevalo obseg usposabljanja kvalificiranih kadrov in izkoristilo tehnologijo.

Zgradbe predstavljajo hrbtenico sodobnega življenja ter zagotavljajo stabilna okolja za življenje, delo in rekreacijo. Vendar pa štirje ključni dejavniki – ekstremni vremenski pojavi, urbanizacija, kibernetske grožnje in razvijajoče se gradbene tehnologije – poudarjajo nujnost potrebe po izboljšanju varnosti zgradb, da bodo bolje varovale prebivalce.

Ljudje preživijo 90 odstotkov svojega časa v zaprtih prostorih, v obdobju po pandemiji pa ozaveščenost glede zdravih prostorov v notranjosti narašča – to potrebo pa dodatno povečuje še onesnaženost zraka in naraščajoča pričakovanja vlagateljev in najemnikov. Vse to bo oblikovalo načrtovanje novih zgradb in naknadnega opremljanja tako, da bo v ospredju dobro počutje prebivalcev, pri čemer bo večji poudarek na toplotnem udobju, kakovosti zraka, zvočnem udobju in optimalni osvetlitvi.

Pandemija je hitro preobrazila vsakdanje življenje s tem, da je izpraznila pisarne in nakupovalna središča in domove spremenila v delovna mesta. To bo imelo trajen učinek in bo spremenilo dolgotrajno paradigmo, tako da prostori ne bodo več fiksni glede oblike in funkcije, ampak dinamični, s čimer bodo lahko izpolnjevali razvijajoče se potrebe.

V zgradbah hitro narašča število enot, ki omogočajo internet stvari, vendar številne težave, kot so omejena interoperabilnost in razširljivost, premajhna nadgradljivost in preobremenjenost s podatki, še vedno preprečujejo, da bi se njihov potencial v celoti razvil. Komunikacijski protokoli na podlagi IP, semantični domenski modeli in varne posodobitve prek omrežja bodo pomagali premagati te izzive in sprostili nove možnosti rabe.

Globalna produktivnost pri delih v gradbeništvu zaostaja za drugimi panogami zaradi razdrobljenega načrtovanja, izvajanja in delovanja, omejene izmenjave podatkov ter zastarelih metod spremljanja napredka. Inovativni pristopi, na primer integrirana izvedba projektov, napredno digitalno načrtovanje in digitalno upravljanje delovnih tokov, bodo pomagali racionalizirati izvedbo projektov z zmanjševanjem drage dodelave in zamud pri projektih.

Globalni trg s sistemi za avtomatizacijo zgradb (BACS) hitro raste, vendar se trenutni sistemi soočajo z razdrobljenim delovanjem in neučinkovitostjo. Sistemi za avtomatizacijo zgradb nove generacije bodo povezovali globljo integracijo z decentraliziranim nadzorom, bolj ploskimi arhitekturami in kapacitetami na podlagi umetne inteligence, s čimer se bodo izboljšali energetska učinkovitost, udobje prebivalcev in operativna odpornost.